PISMO ŠKOFA FELLAYA

PISMO ŠKOFA FELLAYA

Škof Bernard Fellay v svojem pismu 21. novembra A.D. 2014 omenja med drugim misel Josepha Ratzingerja, ko je bil še kardinal, iz njegove knjige "Sol zemlje", ki je izšla pred 17 leti.

V knjigi ta bodoči papež Benedikt XVI. trdi, da bo Katoliška Cerkev v prihodnosti zreducirana na majhne kroge vernikov z živo vero, kjer bo ostajala kot sol zemlje. Enako je trdil tudi tradicionalni mašnik, Malachi Martin.

Škof pravi, da vsak dan v Bratovščini pojejo Magnifikat - Marijin hvalospev - za vse, kar morejo narediti sredi vse zmešnjave, ki vlada danes v Cerkvi in v svetu.

Enako moremo reči tudi mi tradicionalni Katoličani v Sloveniji. Z Božjo in Marijino pomočjo hočemo biti sol zemlje in luč sveta tako,da se oklepamo zakonite tridentinske maše vseh papežev in svetnikov in njihove vere, nauka ter morale. Kot je rekel nadškof Marcel Lefebvre pred 40 leti:

"Z vsem srcem in vso dušo se oklepamo Katoliškega Rima, varuha Katoliške vere in izročil, ki so potrebna za obvarovanje te vere, oklepamo se večnega Rima, učitelja modrosti in resnice,

A odklanjamo in bomo vedno odklanjali slediti Rimu neomodernistične in neoprotestantske težnje, ki se je razodel na drugem vatikanskem koncilu in po koncilu v vseh reformah, ki so iz njega izšle.

Vse te reforme so dejansko prispevale in še naprej prispevajo k uničevanju Cerkve, uničevanju duhovništva, k uničenju svete mašne žrtve in zakramentov, h gašenju redovniškega življenja, k naturalističnemu in teilhardističnemu poučevanju na vseučiliščih in v bogoslovnih semeniščih in v katehezi, v pouku, ki je izšel iz liberalizma in protestantizma , in ki ga je Cerkveno učiteljstvo nekajkrat svečano obsodilo.

Nobena avtoriteta, tudi najvišja avtoriteta v hierarhiji, nas ne more prisiliti, da bi se odrekli naše vere ali da to našo vero okrnimo, ki jo je Cerkveno učiteljstvo že devetnajst stoletij enoznačno oblikovalo in oznanjalo."

Pod to izjavo nadškofa Marcela Lefebvra Velikega se moremo danes po 40 letih še toliko bolj mirno in hkrati odločno podpisati, ko modernistični Rim s papežem Frančiškom na čelu dobesedno uničuje vse tradicionalno in pospešuje vse modernistično.

Paradni konj tega modernizma je modernistična Novus Ordo maša z drugim Hipolitovim kanonom, ki ga večina modernističnih duhovnikov redno vsak dan uporablja, ker je najkrajši. Ta kanon je samo okleščeni ostanek kanona papeža Hipolita iz 3. stoletja. Ta papež je bil večino življenja protipapež in ravno v tem obdobju protipapeštva je sestavil ta kanon "zanalašč proti Rimskemu obredu, ki ga je uporabljal njegov nasprotnik - pravi papež." Ta kanon imajo najraje tudi protestanti.

To dejstvo je izredno simptomatično in zgovorno za celotno modernistično drugovatikansko revolucijo, ki uporablja modernistično mašo za uničevanje prave Katoliške vere in pogubljanje duš.
       18.septembra A.D. 1991, nekaj manj kot pol leta po smrti nadškofa Marcela Lefebvra, je prišel k njegovi grobnici kardinal Silvio Oddi, prefekt Kongregacije za klerike, pokleknil, molil, potem pa na glas rekel:" Merci, Monseigneur." "Hvala, Monsinjor."

Zahvaljujmo se zato tudi mi dobremu Bogu vsak dan za nadškofa Marcela Lefebvra Velikega, da je po njem rešil pravo mašo in vero vseh papežev in svetnikov, mašo naših očetov in mater, ki edina vodi po ozki poti križa in Resnice tiste, ki se je oklepajo do zadnjega diha na tem svetu, v Večno domovino Nebes.

NADŠKOF MARCEL LEFEBVRE VELIKI, PROSI ZA NAS!