PISMO KARDINALA SIRIJA O
POGUBNOSTI ŽENSKIH HLAČ
Prva
opažanja v tej letošnji že pozni pomladi kažejo na določen
porast v rabi moških oblačil iz strani deklet in žena, tudi
družinskih mater. Vse do leta 1959, vsaj v Genovi, je bila taka
noša v splošnem značilna za turistke; sedaj pa nastaja vtis, da
se je določeno nemalo število genovskih deklet in žena odločilo
za uporabo moških oblačil (moških hlač), vsaj v dela prostih
dneh.
Širjenje
te rabe nas obvezuje k resnemu premisleku, zato prosimo vse tiste,
katerim je namenjen ta dopis, da posvetijo temi pozornost, kakršno
je pričakovati od vsakogar, ki se čuti odgovornega pred Bogom.
V
prvi vrsti gre za to, da oblikujemo uravnoteženo sodbo o
moralnosti nošenja moške obleke iz strani žensk. Naša skrb ne
more namreč imeti drugega predmeta kot ravno moralni vidik.
Presoja
moralnosti
Ni
mogoče reči, da uporaba moških hlač iz strani žensk –
danes, glede na oprijetost ženskih oblačil – predstavlja po
sebi velik prestopek zoper sramežljivost. Glede pokrivanja hlače
pokrivajo prav gotovo bolj kot sodobna ženska krila.
A
ne gre le za vprašanje pokrivanja, pač pa tudi oprijetosti. Iz
tega vidika ne bi bilo točno, če bi rekli, da hlače nimajo
možnosti doseči večje stopnje oprijetosti kot pa krila.
Nasprotno, v splošnem omogočajo večjo oprijetost in oprijetost
je lahko včasih razlog za večjo zaskrbljenost kot pa sama
nepokritost. Gre torej za vidik, ki ga ne gre prezreti pri
celoviti presoji, čeprav ne kaže z njim umetno pretiravati.
Najbolj
zaskrbljujoč vidik
Kljub
temu pa je pri ženskem nošenju moških oblačil navzoč vidik,
ki se nam zdi posebej zaskrbljujoč.
Moška
oblačila, ki jih nosi ženska:
- spreminjajo psihološki ustroj, ki je lasten ženski;
- načenjajo odnose med ženskami in nasprotnim spolom;
- zlahka škodijo materinemu dostojanstvu v očeh lastnih otrok.
Te
točke kaže natančneje proučiti.
2.1
Spreminjajo psihološki ustroj ženske
Razlog
namreč, ki sili k nošenju moških oblačil je vedno oponašanje,
ali bolje: konkurenca v odnosu do tistega, ki velja za močnejšega,
bolj sproščenega in bolj samostojnega. Ta razlog jasno kaže, da
je moško oblačilo konkretno sredstvo za oblikovanje psihične
navade, v kateri se ženska počuti »kakor moški«. Drugič, od
kar svet pomni obleka vsiljuje in pogojuje kretnje, drže ter
obnašanja, saj od zunaj vsili določeni psihološki vzorec.
Obenem
je treba imeti pred očmi, da moška obleka, ki jo nosi ženska,
razodeva več ali manj stalen upor zoper tisto ženskost, ki se
komu zdi podrejenost, pa je v resnici le različnost. Onesnaženost
psihološkega vzorca postane tako očitna.
Ti
razlogi, ki vsebujejo še druge, zadostujejo za oceno deformacije,
h kateri moško oblačilo potiska ženski psihološki ustroj.
2.2
Načenjajo odnose med ženskami in moškimi
Odnosi
med spoloma, ki se razvijejo ob ustrezni starosti, so pod
nagonskim vplivom vzajemne privlačnosti. Bistvena osnova
privalčnosti pa je različnost, ki edina omogoča vzajemno
dopolnjevanje. Če ta »različnost« ni več tako očitna, ker je
eden izmed njenih zunanjih pokazateljev odpravljen in ker je temu
ustrezna psihološka nastrojenost utišana, se nenadoma znajdemo
pred spremembo ene izmed temeljnih danosti odnosa.
Poleg
tega: privlačnosti, tako po naravi kot tudi kronološko, predhaja
sramežljivost, ki zavira, omejuje, zahteva spoštovanje, teži k
prenosu na raven cenjenja in zdrave strahospoštljivosti to, kar
bi nagon rad pretvoril v manj obvaldana dejanja. Sprememba obleke,
ki s svojo različnostjo kaže in poudarja to mejo, odpravljajoč
razlike, teži obenem k razkroju branika, ki ga predstavlja
sramežljivost. Ali pa ga vsaj načne.
Brez
zavore sramežljivosti odnosi med moškim in žensko teže na
ponižujoč način k čisti čutnosti, onstran slehernega
spoštovanja. Izkustvo pravi, da tedaj ko ženska postane podobna
moškemu, obramba medli in šibkost narašča.
2.3
Škodi dostojanstvu matere
Vsi
otroci imajo nagonski občutek za dostojanstvo in krepost matere.
Analiza prve notranje krize, ki jo preživlja otrok ob začetku
življenja in ob vstopanju v najstništvo, kaže na velik pomen
odnosa do matere. Odrasli so v glavnem pozabili na vse to in so
izgubili okus tega dogajanja. Dobro bi bilo ponovno premisliti
stroge in nagonske zahteve, ki jih gojijo otroci v odnosu do
svojih mater, kakor tudi globoke in včasih celo strašljive
posledice, ki jih povzročijo ugotovitve o nezadovoljivosti
materinega obnašanja. Kar nekaj smernic prihodnjega razvoja je
začrtanih – in to v slabo smer – že v teh zgodnjih notranjih
dogajanjih iz časa otroštva in odraščanja.
Otrok
ne pozna definicije razkazovanja, lahkotnosti ali nezvestobe, toda
ima nagonski šesti čut, da uvidi vse te stvari, da zaradi njih
trpi in da mu le-te prizadenejo bridke rane v njegovi duši.
3.
Taka raba na dolgi rok razkraja človeško sožitje
Kaže
dobro premisliti pomen zgornjih ugotovitev, tudi če morda ženska
uporaba moških oblačil ne prinese takoj s sabo vseh težkih
posledic skrajnega pomanjkanja sramežljivosti.
Sprememba
ženskega psihološkega ustroja predstavlja temeljno poškodbo
družine, zakonske zvestobe, celotne čustvene sfere in
človekovega sožitja, ki s časom postane nepopravljiva. Vsi se
seveda strinjamo, da učinki rabe neprimernih oblačil ne
postanejo vsi vidni v kratkem časovnem roku. Toda potrebno je
razmišljati o tem, kar se polagoma in komaj vidno šibi, načenja
in razkraja.
3.1
Kaj se pri tem izgublja
Ali
je mogoče upati na zadovoljivo vzajemnost pri zakoncih, če se
spremeni ženski psihološki ustroj? Ali je mogoče upati na
ustrezno vzgojo otrok, na ta nadvse občutljiv proces stkan iz
pretanjenih nians, v katerem materina intuicija in njen instinkt
odigravajo nadvse pomembno vlogo? Kaj bodo znale dati te ženske
od sebe, ko bodo dovolj časa nosile hlače, da bi bile bolj
konkurenčne moškemu? Ali bo lahko to sploh kaj, kar ne bo le v
funkciji njih samih?
3.2
Pričevanje človeškega rodu
Odkar
svet pomni, ali bolje, od nastopa civilizacije dalje, so bili vsi
napori nezadržno usmerjeni k razlikovanju družbenih funkcij,
katerim se je dodeljeval tudi razlikovan zunanji izgled. Ali ne
gre morda uzreti v tem tehtnega pričevanja o vsesplošnem
strinjanju človeškega rodu in njegovega uvida v resnice in
zakonitosti, ki ga presegajo?
Skratka:
vprašanje moških oblačil pri ženskah je treba obravnavati kot
dejavnik, ki na dolgi rok razkraja človeško sobivanje.
4.
Stanje pripravljenosti pri vseh odgovornih
Logična
posledica vsega dosedaj rečenega je, da se morajo vsi odgovorni z
vso resnostjo in odločnostjo postaviti v pravo stanje
pripravljenosti.
Obračamo
se z resnim opominom na vse župnike, na vse duhovnike, zlasti na
spovednike, na duhovne asistente organizacij vseh vrst, na vse
redovnike, na vse redovnice, zlasti na tiste z vzgojnim
poslanstvom.
Vabimo
jih, da si izoblikujejo jasno zavest o posledicah sprememb, o
katerih je tu govora. Ta zavest je ključnega pomena: pokazala bo
ob pravem času kaj storiti. Vendar naj nas obenem ne ohromi kot
pred nečim neizbežnim, kot pred nekakšnim nujnim naravnim
razvojem v družbi.
4.1
Bistvene poteze narave in večnega zakona se ne spreminjajo
Človek
bo prihajal in odhajal, kajti Bog mu dopušča velik »nihajni
čas«; toda bistvene poteze narave in nič manj bistvene poteze
večnega zakona se niso nikoli spremenile, ne spreminjajo se in se
tudi nikoli ne bodo spremenile. Obstajajo določene meje, ki se
jih lahko še in še krši, a to ima za svojo posledico smrt;
obstajajo meje, ki se jim lahko posmehujemo ali jih ne jemljemo
zares na osnovi kakih praznih filozofskih poigravanj, a pri tem
izgubljamo izpred oči, da prav one sestavljajo zaroto dejstev ter
narave zoper njihove kršitelje. Zgodovina nas je menda že dovolj
naučila, celo s strahovito razvidnostjo v določenih življenju
narodov, da načenjanje mejà človeškosti ima vedno za svojo
posledico katastrofo.
4.2
Zaganjanje v »Božje mejnike« prinaša srhljive posledice
Vse
od nastopa heglovske dialektike dalje je postalo običajno, da nam
filozofija streže same pravljice in marsikdo, ker jih je večkrat
slišal, se jim je začel prilagajati, pa čeprav le pasivno. Toda
narava in resnica, pa Božja postava v njiju skrita, gredo strumno
svojo pot, gazeč čez naivneže, ki upajo, brez pravih podlag, na
velike in radikalne spremembe človekove fiziognomije.
Posledica
tega nasilnega pristopa do stvarnosti ni neka nova »točka
mirovanja«, temveč neredi, boleča neravnovesja, strahovita
opustošenost duš in neverjeten porast odklonov od človečnosti,
ki so bili prezgodaj odrinjeni v pozabo in ki čakajo, da potonejo
v dolgočasju, žalosti in preziru. Na ruševinah večnih norm pa
se kopičijo razbite družine, prekinjena življenja, ugasla
ognjišča, zapuščeni starci, izrojeni otroci in – na koncu –
življenja, ki izginjajo v obupu in samomorih. Vse to potrjuje, da
Božjih mejnikov ni mogoče premakniti in da se nikakor ne
prilagajajo blodnjam sanjačev, ki jih po pomoti imenujejo
filozofe.
5.
Kako naj pristopijo k problemu dušni pastirji
Rekli
smo, da vabimo tiste, katerim je namenjen pričujoč dopis, naj si
oblikujejo jasno zavest o tem, da gre pri obravnavani temi za
nadvse pereč problem. Iz tega jim bo torej jasno kako naj
zastavijo svojo besedo, začenši z deklicami v najnežnejših
letih. Jasno jim bo, da bodo morali strogo in stalno omejiti svojo
popustljivost do omenjenih pojavov, ne da bi sicer zaradi tega
zapadli v pretiravanje ali fanatizem. Jasno jim bo, da ne bodo
smeli nikoli zaradi lastne šibkosti ustvariti vtisa, da
pristajajo na izmuzljiv in zavajajoč običaj, ki načenja vso
moralnost družbenih institucij.
Duhovnikom
bo zato tudi jasno, da čeprav omenjeno nošenje moških oblačil
po sebi ne predstavlja težke krivde, bo morala v spovednici
njihova tozadevna beseda biti jasna in odločna. Vsi razmišljajmo
o potrebi po liniji, utrjeni od vseh strani s pomočjo ljudi dobre
volje in razsvetljenih misli, da bo iz nje nastal pravi branik.
5.1
Pridobiti umetnike, novinarje in obrtnike
Dušni
pastirji na vseh ravneh bodo razumeli kako je koristno imeti na
svoji strani v tej obrambi umetnike, novinarje in obrtnike.
Usmeritev modnih hiš, njihovih prodornih ustvarjalcev in
oblačilne industrije ima pri vsem tem odločilen pomen. Vzajemno
sodelovanje umetniškega čuta, pretanjenosti in dobrega okusa
lahko najde primerne in dostojne rešitve za oblačenje ženske,
ki se vozi z mopedom ali ki opravlja določene dejavnosti in
opravila. Ključno je, da se s sramežljivostjo reši nesmrtni
občutek za ženskost, po katerem bodo zlasti otroci lahko še
naprej uzirali obličje matere.
5.2
Prigodne izkušnje naj se umaknejo pred velikim vrednotami
Ne
želimo zanikati, da sodobno življenje prinaša probleme in
potrebe, ki so precej drugačni od tistih, s katerimi so se
spopadali naši predniki. Vendar poudarjamo, da gre tu za obrambo
vrednot, ki so bistveno bolj pomembne od prigodnih izkušenj. Zato
pa razpolagamo z razumnostjo, preudarnostjo in dobrim okusom, da
rešujemo na sprejemljiv in dostojen način probleme, ki se sproti
zastavljajo.
Borimo
se v duhu ljubezni zoper poplitvenje človeškega rodu, ki se
dogaja s pomočjo brisanja razlik, na katerih temelji
komplementarnost funkcij.
Ko
vidimo žensko v hlačah, ne smemo misliti le nanjo, pač pa na
vse človeštvo in na to kaj se bo z njim zgodilo, ko bodo ženske
dovolj pomožačene. Nihče si ne želi, da bi prihodnost bila
doba nejasnega, nedorečenega, nedopolnjenega – skratka – doba
spak in pošasti.
To
naše pismo ni namenjeno javnosti, temveč dušnim pastirjem, ki
se ukvarjajo z vzgojo in s katoliškim društvenim življenjem.
Naj opravijo svojo dolžnost in naj ne zaspijo pred pronicanjem
zla.
****************
Kardinal Siri še ni
poznal raziskave, ki so jo naredili z elektronskimi instrumenti, ki
natačno zabeležijo pot človekovega gledanja ozir. oči. Ta
raziskava je pokazala, da oči moškega, ki vidi žensko v hlačah od
spredaj ali od zadaj, vedno pristanejo tam, kjer ne bi smele - zaradi
same sterukture hlač na ženski. Le če moški moli za Božji dar
nadzora nad očmi, se more z Božjo in Marijino pomočjo upreti temu
pojavu.
Te in druge
ugotovitve vodijo do logičnega zaključka, da so ženske hlače
hudičeva iznajdba par exellence - za pogubljanje najprej žensk,
potem pa moških, za kvarjenje otrok in uničevanje družin ter človeške
družbe.
ŽENSK V HLAČAH - REŠI
NAS, O GOSPOD!
