POBOŽNOST DO ŽALOSTNE
MATERE BOŽJE JO JE REŠILA
Sestra Dominika Klara
od sv. Križa je umrla A.D. 1897 v sluhu svetosti. Za življenja so
se ji večkrat po Božjem dopuščenju prikazale duše iz vic, da jim
je pomagala.
Ena od teh duš ji
je povedala, da se je rešila samo zato, ker je v življenju
opravljala pobožnost do Žalostne Matere Božje. Njena mama jo je
naučila, da je vsakokrat, ko je prišla do kakšnega kipa ali do
kakšne podobe Žalostne Matere Božje, zmolila 7 Zdrava Marij njej
in njenim sedmim mučeništvom na čast iz sočutja do Marije.
Čeprav se je ta
oseba predala grešnemu življenju, je to pobožnost ohranila, ker jo
je naučila njena mama in ji jo globoko vtisnila v srce. Priznala je,
da je pogosto to pobožnost opravljala čisto iz navade in ne iz
pobožnosti. A ko je ta oseba umirala, ji je Devica Marija priklicala
v spomin svojo podobo Žalostne Matere Božje tako živo, da je
obudila najgloblje kesanje nad svojim grešnim življenjem. Prejela
je Božje odpuščanje in odpuščanje nekaj časnih kazni, potem pa
je morala v vice, kjer jo je Marija večkrat obiskala, kar ji je
vedno zmanjšalo trpljenje. Ko pa je bila Marija osebno navzoča pri
njej, so njene muke popolnoma prenehale.
Ta duša je zatrdila,
da je na tisoče duš, ki niso zagrešile niti dvajsetine toliko
grehov kot ona, za večno pogubljenih v peklu, ker niso sočutno
častile Žalostne Matere Božje in Njenih sedmih mučeništev, tako
kot ona. Vzkliknila je:" Oh, kako živa je moja hvaležnost, ko
pomislim, kaj je moja Nebeška Mati naredila zame v zadnjih trenutkih
mojega življenja! Če ne bi bilo Marije, bi tudi jaz bila med
pogubljenimi. Vso Večnost bodo moje ustnice razglašale ljubezen,
dobroto in skrb te mile Device. Brez konca jo bo moj glas proslavljal
s spevi češčenja in zahvale."
Med drugim je sestra
Dominika Klara od sv. Križa zapisala, da dobri Bog dušam v vicah,
ki so bile posebno pobožne do Žalostne Matere Božje, skrajša.
Nekatere komaj malo okusijo ta kraj pokore in samo za kratek čas ne
morejo iti uživat Boga v Nebesih.
Oklenimo se zato
pobožnosti vsakodnevnega premišljevanja Jezusovega in Marijinega
trpljenja, kar moremo narediti z redno molitvijo Križevega pota in
žalostnega dela rožnega venca. Žalostno Mater božjo pa moremo
počastiti na poseben način z molitvijo rožnega venca Marijinih
sedmih mučeništev ali vsaj z molitvijo sedmih Zdrava Marij na čast
Žalostne Matere Božje in Njenih mučeništev s čim večjim
sočutjem do Njenega in Jezusovega trpljenja! In bežimo pred vsakim
grehom - tudi najmanjšim prostovoljnim, ker je vsak greh neskončna
žalitev Troedinega Boga in ker Bog vsakemu človeku odpusti samo
Njemu znano število grehov - in nič več!
