" NA ZEMLJI STA SAMO DVE SILI, MEČ IN
DUH...DOLGOROČNO DUH VEDNO PREMAGA MEČ!"
18. junija letos bo dvesto letnica bitke pri
Waterlooju, ki je danes v Belgiji, takrat pa je bil del Združenega
Nizozemskega Kraljestva. Cesar Napoleon je šel naproti Severni
koaliciji, ki ji je poveljeval angleški vojovoda Wellington,
pruskemu delu vojske pa Gebhard von Blucher.
Wellingtonova vojska je vse do večera zdržala
napad francoske vojske, takrat pa je pruska vojska prodrla skozi
desno krilo francoske in Wellington je zaključil Napoleonovo vojaško
kariero. Izgnan je bil na otok sv. Helene v južnem Atlantiku, kjer
so ga stražile angleške vojne ladje vse do njegove smrti A.D. 1821.
Francoska revolucija A.D. 1789 je hotela pomesti
s Katoliško Cerkvijo in vero ne samo v Franciji, temveč po vsem
svetu. Napoleon Bonaparte bi moral po načrtih talmudistov in
prostozidarjev to doseči s francosko revolucionarno vojsko. A.D.
1798 je imel pod oblastjo Nizozemsko, Švico in Italijo. Papeža Pija
VI. je dal zapreti in prepovedal je izvoliti novega papeža. Kljub
temu je večina kardinalov - 35 od 46 - izvolila A.D. 1800 v Benetkah
novega papeža, Pija VII., ki je bil menih. V naslednjih letih se je
bil boj med tvema dvema možema, boj med Nebesi in peklom, med Duhom
in mečem. Sam Napoleon je povedal, kdo v tem boju dolgoročno vedno
zmaga - in tako se je tudi zgodilo. Nacizem in komunizem sta
bila oba sadova francoske revolucije, ker oba temeljita na laži, da
oblasti na Zemlji ne prejemajo svoje avtoritete od Boga, temveč da
vladajo neodvisno od Boga in Njegovih zapovedi. Napoleon je
A.D. 1809 dal zapreti še Pija VII.. Aneksiral je Papeško državo in
postal gospodar velikega dela Evrope. A v Rusiji je od pol milijona
njegove vojske zmrznila in padla večina. Oktobra A.D. 1813 je
doživel še poraz pri Leipzigu. Napoleon je abdiciral, a odšel z
otoka Elba pri Korziki ter še enkrat poizkusil postati gospodar
sveta - a mu tudi to pot ni uspelo.
Stvarnik in Gospod, Kralj Nebes in Zemlje, je
samo eden - naš Gospod Jezus Kristus, ki vlada s križa in Njegova
Mati, Devica Marija, Kraljica Nebes in Zemlje, ki vlada na Njegovi
desnici.
Napoleon se je pred
smrtjo spreobrnil in priznal Božjo avtoriteto. Prejel je vse
zakramente za umirajoče - razen popotnice, ker je zaradi bolezni ni
mogel. Ukazal je izpostaviti Najsvetejše, da je mogel umirajoč
gledati na oltar svojega Nebeškega Kralja - Stvarnika, Odrešenika
in Sodnika, pred katerega je stopil 5. maja A.D. 1821. Uklonil se je
Jezusovi avtoriteti in avtoriteti Njegove Cerkve.
To je tudi edina rešitev za vse vlade in
vladarje na tem svetu. V svoje ustave morajo dati 10 Božjih zapovedi
in Katoliška Cerkev mora imeti indirektno oblast nad vsako državo
na področju vere in morale. Prej, ko se bo to zgodilo, prej bo
zavladal na svetu mir. Tiste pa, ki se nočejo podvreči Božji
avtoriteti ter Jezusovemu in Marijinemu kraljevanju, čaka poraz na
tem svetu in Večni ogenj pekla, ki je Večna kazen hudiča, njegovih
angelov in pogubljenih.
