MARIJINA
BOŽJA POT NA PTUJSKI GORI
Po izročilu je na Vurberku živel bogat grof, ki je imel samo
enega otroka - hčerko, ki je bila slepa. Ona sama in vsa njena
družina so vztrajno prosili Devico Marijo, da bi pri Bogu izprosila
milost, da bi deklica videla. Ko so nekoč zopet tako goreče skupaj
molili, je deklica zagledala luč, odprla oči in spregledala.
Starše
je prosila, naj jo peljejo tja, kjer je zagledala svetlobo. Prišli
so na goro, na kateri je takrat stal križ. Hvaležni oče deklice se
je odločil, da bo na tem kraju postavil v zahvalo Bogu in Mariji
veliko cerkev, ki je postala romarska Božja pot.
Tudi sama arhitektura cerkve kaže na to, da je cerkev plemiška
ustanova. Največkrat se ponavljata ptujski in celjski grb. Celjani
so po mnenju zgodovinarjev pomagali ptujskim grofom po poroki
Valburge Celjske z Bernhardom III. Ptujskim. Ta zakonski par je tudi
upodobljen z grboma svojih rodovin pod Marijinim plaščem.
Cerkev so zidali ob koncu 14. in v začetku 15. stoletja - se
pravi, pred kakšnimi 600 leti - in je zelo bogato ter razkošno
opremljena - prava lepotica slovenske gotike.
Ko so muslimanski Turki hoteli pomuslimaniti Evropo, so prišli
večkrat tudi do Marijine cerkve na Ptujski Gori in jo poškodovali,
a so jo naši Katoliški predniki vedno znova obnovili. Iz teh časov
je zgodba, da je Marija včasih sama zavarovala cerkev tako, da jo je
obdala s črnim oblakom, da je sovražni neverniki niso videli. Zato
je imela Ptujska gora tudi ime Črna Gora.
Cerkev so morali zaradi Turkov obdati z močnim obzidje in s stolpi.
Za Turki so prišli protestanti - heretiki za veliko let. V času
protireformacije pa je cerkev spet prišla v roke Katoličanom.
Upravljali so jo jezuiti iz Leobna, tako da je Božja pot spet
zacvetela kot v prvih časih. Jezuiti so cerkvi dodali lepo baročno
opremo. Verjetno so takrat gotski relief Božje Matere Marije s
plaščem, pod katerim so mnogi verniki, prenesli iznad glavnega
vhoda v sam oltar cerkve, kjer je še danes.
Od A.D. 1937 upravljajo cerkev minoriti, ki v bližnjem Ptuju
delujejo že preko 750 let. Za Turki in protestanti so skušali
Marijino Božjo pot in cerkev uničiti še brezbožni komunisti, ki
so cerkev zaprli ter prepovedali romanja vanjo. Ampak ljudje se niso
dali in so kljub grožnajm in prepovedi romali k Mariji pod njen
Materinski plašč.
Za komunisti so prišli seveda modernisti, ki so po taktiki
trojanskega konja začeli po 2. vatikanskem koncilu z načrtnim
uničevanjem Katoliške Cerkve in s pogubljanjem duš znotraj Cerkve
same. Tako ima danes tudi ta najlepša gotska cerkev v Sloveniji
protestantsko mizo in kot je videti s fotografije, stole brez
klečalnikov ter prezbiterij brez obhajilnih mize..
Tako vidimo, kako so notranji sovražniki Cerkve veliko bolj
nevarni in pogubni kot njeni zunanji sovražniki. Zato molimo, da se
bo v Cerkev zopet vrnila 2000 letna apostolska Tradicija in z njo
tradicionalna sv. maša, vera, nauk in morala. Kajti ptujskogorska
cerkev je bila sezidana za pravo sv. mašo ali kot ji rečemo,
tridenstinsko sv. mašo v Božjo in Marijino čast in slavo, ne pa za
ponarejeno protestantsko Kalvinovo mašo, pri kateri duhovnik Jezusu
v tabernaklju kaže hrbet, moli modernistične molitve, verniki pa
pri maši sedijo ali stojijo, namesto da bi klečali. Potem pa
prejemajo Jezusa v hostiji stoje in na roke, da padajo posvečeni
delčki hostij na tla in jih potem teptajo s svojimi nogami - ter
tako skrunijo svojega Stvarnika, Odrešenika ter Sodnika in brezmejno
žalijo Njegovo Brezmadežno Mater Marijio, kateri je posvečena ta
Božja pot.
Daj Bog, da bi se to zločinsko početje čimprej končalo. Zato
bomo tudi v ta namen poromali na Ptujsko Goro, da bomo Marijo prosili
za to milost in za številne naše duhovne ter telesne potrebe.
Ob vhodu v cerkev nas bodo pozdravili kipi sv. Janeza Nepomuka, sv.
Florijana in dveh angelov, ki so nastali v Straubovi kamnsoseški
delavnici. Sama cerkev je iz treh cerkvenih ladij, ki se iztekajo v
značilne gotske apside - bodite pozorni na ošiljene loke -
značilnost gotike. Kamnoseki Petra Parlerja, stavbenika iz Prage, so
naredili baldahinski kamniti celjski oltar, je je sedaj v južni
apsidi.
Marijin relief v glavnem oltarju je iz marmornega štuka, nastal
verjetno A.D. 1764. Marijin kip s plaščem, pod katerim je 82 oseb
iz tedanjega življenja pa je nastal v prvem desetletju 15 stoletja.
V cerkvi sta še časovno in slogovno sorodna oltarja Matere Božje
in sv. Sigismunda, kip sv. Jakoba in nekaj drugih reliefov. Pod
korom, v nekdanji križevi kapeli, so freske iz dvajsetih let 15.
stoletja. Iz cvetočega baroka so štirje leseni oltarji iz 18.
stoletja in kapela sv. Frančiška Ksaverija z oltarjem, ki je delo
Frančiška Reissa iz leta 1690.
Med zadnjimi je nastal zvonik, ki so ga dali pozidati A.D. 1685
tedanji upravitelji svetišča, jezuiti iz Leobna.
Ptujsogorska
Božja Mati Marija, ponižni prihajamo predte in Te prosimo, sprejmi
nas pod svoj materinski plašč! Samo pod Tvojim plaščem smo varni
pred hudiči in njihovimi pomočniki na tem svetu, ter pred vso
moralno pokvarjenostjo, ki jo netijo v srcih posameznikov, družin in
narodov.
Prosimo
Te, naša preljuba Mati, prosi za nas, pomagaj nam in nas varuj, da
bomo ostali zvesti Bogu, Tebi in 2000 letni Katoliški Tradiciji, da
bomo mogli priti po smrti k Tebi in Jezusu v Nebesa.
Prosi
za zmago 2000 letne apostolske Tradicije s tridenstinsko sv. mašo
vero, naukom in moralo. Varuj naše tradicionalne zakone in družine
in nam izprosi veliko dobrih, gorečih in svetih duhovniških,
redovniških ter zakonskih in družinskih poklicev.
Ne
dopusti, da bi se kdorkoli od nas ločil od Tebe in pogubil.
Spreobrni vse naše bližnje in daljne sorodnike, papeža, vso
Cerkveno hierarhijo, vse Katoličane in vse ljudi na svetu, da bodo
postali Tradicionalni Katoličani in bodo iz poti, ki vodi v pekel,
prestopili na pot, ki vodi v Nebesa.
Prosi
za nas za vse to in za vse prošnje in molitve naših src. Hvala Ti,
po Kristusu našem Gospodu. Amen.
PTUJSKA
MATI BOŽJA MARIJA, PROSI ZA NAS. HVALA TI!
