QUIS UT DEUS ?!

torek, 15. september 2015

KRALJ ALFONZUS IN BERAČ

V Aragoniji je kraljeval nekoč zelo pobožen kralj Alfonzus. Videl je , da je večina mladih princev, ki so živeli v njegovi palači, zelo posvetna. Zelo redko, če sploh kdaj, so molili ali se zahvalili Bogu za neštete dobrote, ki so jih prejemali od njega.

Odločil se je, da jih bo o tem zelo nazorno posvaril in jih naučil hvaležnosti do našega Stvarnika in Odrešenika. Napravil je veliko gostijo in nikomur od princev ni padlo na pamet, da bi molili, se prekrižali ali prosili za blagoslov.

Nenadoma so se odprla vrata in v dvorano gostije je vstopil raztrgan berač, sedel med plemenitaše in si privoščil hrane in pijače, kolikor je mogel pojesti, kakor da je eden izmed njih. Princi so ga jezni in užaljeni gledali ter čakali, da bo kralj izdal ukaz, da ga straža odpelje ven, ker ni spadal med nje. A kralj je samo sedel na svojem mestu in molčal.

Ko se je berač najedel in napil, je vstal in samo pogledal proti kralj ter odšel ven - brez besede zahvale in brez pozdrava. Princi so izbruhnili v glasnem protestiranju proti takšnemu nevljudnemu, nespodobnemu in nehvaležnemu obnašanju tega berača. "Kakšna neolikanost!", so kričali. "Ta bedni človek kot on se upa priti sem in je ter pije pri kraljevi mizi, kakor da je vse njegovo in potem odide, ne da bi rekel eno samo besedo zahvale!"

Tako in podobno so komentirali dogodek vsi besni, ogorčeni in užaljeni. Ko so se malce pomirili, je kralj vstal in jim rekel:" Moji prijatelji, čudite se, da sem pustil temu ubogemu možu, da je ostal v dvorani in ste ogorčeni zaradi njegovega obnašanja. Po mojem ukazu je prišel, ker sem vam hotel dati pouk. vi govorite o njegovi neolikanosti in njegovi nehvaležnosti in njegovi nevzgojenosti. A vi sami ste prav tako krivi kot on in še veliko bolj, kot on. Ali ne prejmate vsak dan od vašega Nebeškega Očeta dokaze njegove darežljivosti in ljubezni do vas - in ali kdaj sploh pomislite , da bi se mu za vse to zahvalili? Naj bo to torej za vas pouk. V prihodnje bodite Bogu hvaležni in naj ne mine dan, da se mu ne bi zahvalili za blagoslove, ki vam jih naklanja.!



Princi so molče poslušali kraljevo grajo in opomin, kajti vedeli so, da so si ta pouk zaslužili ter so postali boljši in svetejši.


Vzemimo si tudi mi ta pouk k srcu. Naj ne mine dneva, da se ne bi Bogu zahvaljevali za vse vidne in nevidne milosti, Jezusu za Njegovo darovanje pri sv. maši in da prihaja v naše duše, Mariji za njeno priprošnjo, pomoč in varstvo in angelom, svetnikom in vernim dušam v vicah za njihovo.

Vabim Vas, da po desetki za duše v vicah zmolite še zahvalno desetko :"...Jezus, KATEREMU HVALA ZA VSE!

Nič ni bolj grdega, kot je nehvaležnost, zato pa je hvaležno srce do Boga in do bližnjih tako pomembno!