DOGMATIČNI VESOLJNI
TRIDENTINSKI KONCIL, 7. SEJA, KANON 13
(3. marec, A.D. 1547)
 |
TRIDENTINSKI DOGMATIČNI KONCIL
|
Najpomembnejši
Katoliški apologetik, John Salza, ki je po poklicu pravnik, je v eni
od zadnjih številk "The Remnant" zapisal:
"Tisti
Katoličani, ki zanikajo dogmatično učenje Tridentinskega koncila,
da mora nekdo maševati samo "sprejete in potrjene obrede"
Cerkve, so formalni heretiki in zato zunaj Cerkve."
Vendar v članku
pravi nadalje:"Na primer, neki neveden Katoličan je nekdo, ki
hodi k Novus Ordo maši ne vedoč, da je po Božjem zakonu obvezen,
da je navzoč samo pri sprejetih in potrjenih obredih Cerkve in da
Novus Ordo ni takšen obred. Takšen Katoličan, ki nikoli ni izvedel
resnice o tej stvari, je neveden in v zmoti, a ni heretik. Zato torej
ostaja član Cerkve."
Kako se torej glasi
ta dogmatični kanon 13 in kaj pomeni za nas in naš čas? Vsebina
kanona je naslednja:
13. Kdor trdi, da je
sprejete in odobrene obrede Katoliške Cerkve, ki se navadno
uporabljajo pri slovesni delitvi zakramentov, dovoljeno prezirati,
ali da jih smejo delivci brez greha samovoljno izpuščati ali da jih
more katerikoli Cerkveni pastir spreminjati v nove in druge, bodi
izobčen.
(Kanon
morete najti tudi v knjigi dr. Antona Strleta, Vera Cerkve, Celje
1977, str. 294)
Ta dogmatični kanon pomeni, da je Novus Ordo maša nezakonita maša,
ker ni potrjen in sprejet obred. Takšen obred je samo tridentinska
sv. maša in še nekaj obredov, ki so imeli v času Tridentinskega
koncila nekaj stoletno tradicijo.
To tudi pomeni, da papež Pavel VI. ni imel pravice spreminjati maše
in drugih obredov za podeljevanje zakramentov. Vsi, ki so vedeli za
ta kanon, in so ga zavestno kršili, so bili ipso fakto izobčeni in
enako je tudi danes.
Potem, ko to vemo, nam more biti bolj jasno, zakaj je bilo po
koncilu toliko izstopov duhovnikov, redovnikov, redovnic in
Katoličanov laikov iz Cerkve. Potem je mogoče razumeti, zakaj se
dogajajo v Cerkvi takšni vnebovpijoči škandali in takšne
nepravilnosti - od papeža navzdol -in zakaj je tolikšen odpad od
prave vere in morale v hierarhiji in med laiki.
Edina rešitev za Cerkev je torej, da se vrne k sv. tridentinski sv.
maši, ki je sprejet in potrjen obred in zato k trad. katoliški veri
in morali. Kajti Jezus vlada s križa, tridentinska sv. maša je pa
nekrvava obnovitev Jezusove žrtve na križu nebeškemu Očetu.
Lex orandi lex credendi je staro latinsko načelo, ki pove, da naša
molitev in sv. maša, ki je najpopolnejša molitev in Jezusova
daritev, določajo našo vero in obratno. Zato ni čudno, da se v
Cerkvi, kjer vlada modernistična sekta, dogajajo takšne stvari, ker
mašniki od papeža navzdol mašujejo nezakonito Novus Ordo mašo,
kjer Jezusa oskrunjajo z obhajilom stoje in na roke in večina
vernikov hodi k tej nezakoniti maši, pri kateri ne morejo izpolniti
nedeljske dolžnosti in ne prejemajo milosti za zveličanje ali pa le
zelo omejeno, če so v nevednosti. V kolikor pa vedo, kaj se dogaja
in kaj določa dogmatični kanon 13, 7. seje Tridentinskega koncila,
so pa ipso fakto izobčeni, zunaj Cerkve in na poti v pekel. Dokaz za
to je življenje večine modernističnih duhovnikov in vernikov, ko
živijo enako kot neverni ali laživerni in krivoverni pogani.
Dokler se ne bodo modernisti vrnili nazaj k zakoniti sv. maši in
zato k pravi tradicionalni katoliški veri, se bo kriza v Cerkvi in
svetu nadaljevala, kajti staro latinsko načelo pravi, da kakor gre
Katoliška Cerkev, tako gre svet.
Molimo za to, da bo papež čimprej posvetil Rusijo Marijnemu
Prežalostnemu in Brezmadežnemu z vsemi škofi sveta, da bo to Srce
Kraljice Nebes in Zemlje čimprej slavilo zmago skupaj z Jezusom
Kristusom, Kraljem vseh kraljev, v srcih seh posameznikov, družin in
narodov v Sloveniji in po vsem Božjem svetu!
