DR. MARK GABRIEL - KAKO GLEDA BIVŠI IMAM IN PROFESOR ISLAMSKE ZGODOVINE V KAIRU NA MUSLIMANSKO VERO

       Dr. Mark Gabriel je bil 34 let musliman. Pri dvanajstih letih se je na pamet naučil koran, ki je približno tolikšen po vsebini, kot je Nova zaveza - in to v klasični arabščini. Na islamski univerzi v Kairu, ki je svetovna avtoriteta za vse muslimane po svetu, je diplomiral, napravil magisterij in doktorat iz korana ter postal profesor islamske zgodovine na tej univerzi.

       V koranu in v življenju Mohameda in muslimanov je našel celo vrsto nasprotij, zaradi česar je izgubil vero, da bi bil koran Božje razodetje in Mohamed njegov prerok.

       Zato ga je tajna policija zaprla in mučila, njegov oče pa je nanj streljal s svojo puško in ga hotel umoriti. Uspelo mu je pobegniti s pomočjo svoje sestre v Južno Afriko, od tu pa v Ameriko. To se je zgodilo pred 23 leti, A.D. 1991.

        Napisal je tri knjige o razliki med Islamom in Krščanstvom. Zaključek vseh treh knjig je: Islam ni vera miru, temveč vera terorizma, Jezus je naš edini Odrešenik kot učlovečeni Bog.

       Papeža Janez Pavel II. in Benedikt XVI., ki sta šla molit v mošejo in naš sedanji papež Frančišek, ki ima islam za vero miru, bi si morali obvezno prebrati te knjige. Enako velja tudi za škofa Andreja Glavana iz Novega mesta. Za prvega od njih je že prepozno, ker je že v Večnosti, za druge tri je pa še čas.

 

Vabim Vas, da si ogledate video s pričevanjem tega bivšega imama in profesorja islamske zgodovine.

 

 

 

 

 

 

 



 

 

 

 

papež Benedikt XVI. v mošeji

 

          

papež Janez Pavel II. v mošeji v mošeji

                                                                                                

  

DR. MARK GABRIEL - BOŽJA PREVIDNOST GA JE OBVAROVALA PRED PODGANAMI IN PSOM

 

Mark Gabriel se je rodil pred 57 leti na jugu Egipta. Starši so se preselili v Kairo. Oče je imel uspešno tovarno z usnjenimi izdelki. Stanovali so v ogromni trinadstropni hiši. Mark Gabriel je imel še pet bratov in eno sestro. Štirje njegovi bratje so se poročili, Mark Gabriel pa je študiral na islamski univerzi Al-Azhar v Kairu. Ta univerza je svetovna avtoriteta za ves islamski svet. Na tej univerzi je doktoriral iz islama in korana kot drugi najboljši študent od 6000 študentov. Že pri 12 letih se je naučil koran v klasični arabščini na pamet.

Na univerzi je postal profesor islamske zgodovine in imam v bližnji Gizi, kjer so najslavnejše piramide. Imam je neke vrste muslimanski župnik. Mark Gabriel je moral pridigati o islamu drugače, kot pa je vedel, da je realnost, ker je politična oblast to zahtevala. Poleg tega je našel v koranu celo vrsto nasprotij in absurdov, zaradi česar je izgubil vero, da bi bil koran Božja Beseda in Mohamed Božji prerok, ker je živel in deloval kot diktator. Ugotovil je, da je islam vera diskriminacij do žensk, nemuslimanov in Kristjanov in vera reke krvi.

Ker je ljubil Resnico, se ni hotel pretvarjati, kot so se drugi zaradi kariere. Odklanajl je tudi morjenje nemuslimanov, kar so počele določne islamske teroristične organizacije.

Na univerzi je odkrito povedal: " Ne morem več trditi, da koran prihaja iz Neba ali od Alaha. To ne more biti razodetje pravega Boga." Začeli so ga zmerjati, preklinjati in pljuvali so mu v obraz. Vrgli so ga iz službe in obvestili tajno policijo. Naslednjo noč ob tretji uri je vdrla skupina tajnih policistov (15 - 20) v njihovo hišo s kalašnikovkami in ga odpeljala.

Zaprli so ga in ga pustili tri dni brez hrane in vode. Potem so ga zasliševali, najprej zjutraj, potem zvečer. Bičali so ga po nogah in po hrbtu, ugašali cigarete na njem, ga za eno noč pustili do vratu v vodi s sestradanimi podganami okrog njega in na njem, a niti ena ga ni niti enkrat ugriznila. Zaprli so ga v sobo s sestradanim velikim psom, a ta je samo sedel k njemu in mu lizal ušesa. Nekateri od mučiteljev so govorili, da je satan, drugo da je angel.

Njegov stric je bil podpredsednik egiptovskega parlamenta in je Marka Gabriela s pooblastilom vlade rešil iz zapora. Postal je direktor prodaje v očetovi tovarni, a živel je brez vere in ga je pogosto bolela glava. Hodil je v lekarno po zdravila in farmacevtka, ga je vprašala, kaj se z njim dogaja. Prosil jo je, naj mu pomaga: "Nič se ne dogaja. Ne pritožujem se, samo to je, da živim brez Boga. Ne vem, kdo je moj Bog, kdo me je ustvaril in kdo je ustvaril vesolje." Povedal ji je, da je odkril zlaganost islama. Farmacevtka mu je dala tablete in Sveto pismo.

Ko je Sveto pismo na slepo odprl, je prebral: " Slišali ste, da je bilo rečeno, "Oko zan oko, zob za zob." Jaz pa vam pravim, da se hudobnežu ne upirajte. Temveč. če te kdo bije po enem licu, mu nastavi še drugo." Mark Gabriel pripoveduje: "Vse moje telo je začelo tepetati. Vse življenje sem študiral koran - a niti enkrat nisem našel tako navdihnjenih besed, kot so bile te. Z Jezusom sem se srečal iz oči v oči.

Izgubil sem čut za čas. Zdelo se m je, da sedim na oblaku nad hribom in pred menoj je bil največji Učitelj v vsem vesolju in mi pripoveduje skrivnosti Nebes in Božjega Srca. Z lahkoto sem mogel primerjati Sveto pismo s tem, kar sem se naučil v letih študija korana in v mojem razumu ni bilo nobenega dvoma, da sem končno srečal pravega Boga. V zgodnjih urah naslednjega dne sem še vedno bral in ob zori sem svoje srce daroval Jezusu."

Farmacevtu in njegovi ženi je Mark Gabreiel povedal, da je sprejel Jezusa. V Egiptu je za odpad od islamske vere kazen : smrt. Dva človeka sta ga ob neki trgovini napadla z nožem in hotela pokončati. A prišla sta dva policista na motorjih. Marka Gabriela so vsega krvavega in prebodenega prepeljali v bolnišnico.

Oče ga je potem poslal v Južno Afriko, da bi poskrbel za trg izdelkov za njegovo tovarno. Tu je srečal neko krščansko družino. Ob slovesu so mu podarili majhen križ na verižici. Dal ga je okrog vratu. Samo muslimankam je dovoljeno nositi verižice okrog vratu, zato ga je oče vprašal, kaj to pomeni. Mark Gabriel mu je pokazal križec in očetu rekel:" Oče, to ni verižica. To je križ. Predstavlja Jezusa, ki je umrl na križu, kot je ta, zame, zate in za vsakogar na vsem svetu. Jezusa sem sprejel za svojega Boga in Odrešenika in molim zate in tudi za vso ostalo našo družino, da bi tudi sprejeli Jezusa Kristusa za vašega Odrešenika."

Oče je tam na ulici omedlel, ko je slišal te besede. Nekaj Markovih bratov je priteklo pomagat, mama je začela v strahu jokati. Ko je oče prišel k sebi, je pokazal na Marka Gabriela in v besu kričal: "Vaš brat je spreobrnjenec. Danes ga moram ubiti!" Večina bogatih ljudi v Egiptu nosi s seboj v usnjenih tokih kratke puške. Oče jo je usmeril na Marka Gabriela, ki je začel bežati, krogle pa so žvižgale mimo njega. Zatekel se je k sestri, ki je bila poročena nedaleč od očetove hiše in ko je oče pritekel za njim, se je sestra zlagala, da Marka Gabriela ni pri njej. Iz očetove hiše mu je prinesla potni list in skupaj z mamo sta mu dali nekaj denarja. Z avtom je pobegnil v Kongo, od tu pa v Južno Afriko.

Tu je napisal knjigo, o tem, kar je doživel, zato so muslimani poslali za njim morilce, da bi ga umorili. Božja Previdnost ga je še enkrat rešila gotove smrti. Uspelo mu je pobegniti v Ameriko, kjer je napisal še dve knjigi. Z njim so posneli cca. 50 minut dolg video pogovor, ki si ga morete ogledati na spletu.

Mark Gabriel je zapisal v svoji knjigi: "Nikoli nisem nehal jokati za moje muslimanske ljudi, ki sem jih moral zapustiti, proseč Gospoda, naj jih reši teme islama. Ko boste brali to knjigo, boste mogli razumeti, kako velika je ta tema..."

Moliti moramo za spreobrnjenje vsega sveta in za spreobrnjenje muslimanov po posvetitvi Rusije Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Naš papež uči, da ne smemo prozelitizirati - se pravi spreobračati ljudi v Katoliško vero in Cerkev. A ta njegov nauk je v diametralnem nasprotju z Jezusovo zapovedjo, da naj napravimo vse narode za Jezusove učence. Zato papeža v tem ne smemo ubogati, tako kot sv. Pavel ni ubogal prvega papeža , apostola Petra, ko ni hotel Katoličanov iz poganstva imeti za enakovredne s Katioličani iz judovstva. Sv. Pavel je sv. Petru v obraz povedal, da dela narobe in sv. Peter je priznal, da ne dela prav in se je poboljšal. Modernistični papeži pa ne premorejo te Petrove ponižnosti in vztrajajo v svojih modernističnih zablodah.

Papež Frančišek je zahteval, da se protestantski "škof " Tony Palmer pokoplje s katoliškim obredom kot škof, čeprav je bil navaden laik v škofovskih oblačilih - in še protestant po vrhu. Ta Tony Palmer je namreč bil duhovni sin kardinala Bergoglia - našega sedanjega papeža - v Argentini. Ko je bil Palmer še živ, je v nekem določenem času hotel postati Katoličan, a kardinal Bergoglio mu je rekel, da ne, zaradi ekumenizma, ker da potrebujejo ekumenske mostove. Tako je Tony Palmer ostal in umrl kot protestant.

Če bo ta Tony Palmer zaradi tega gorel vso Večnost v peklu, bo za to dajal papež Frančišek strahoten odgovor pred Jezusovim Sodnim stolom. In takrat ne bi bil rad v njegovi koži!

PREŽALOSTNO IN BREZMADEŽNO MARIJINO SRCE, PROSI ZA NAS!