Spoštovani,
Pišem daljši prispevek o različnih pogled na papeške odločitve (denimo o Radosti ljubezni) in o pismu štirih kardinalov, ki so se v dvomu obrnili k njemu po nadaljnja navodila (na katero pa ni odgovoril).
Prosil bi za vaš pogled na spodnje dileme:
- Kako sami razumete pomisleke o Radosti ljubezni. Gre za resnično za prevelik prelom s tradicijo, za papežev nespreten poskus za približevanje potrebam modernega sveta?
- Se Vam zdijo papeška povabila, kot trdijo nekateri, in možnost podeljevanja zakramentov tudi ponovno poročenim parom, pretirana, nejasna? Če smo zelo zemeljski, tudi verniki se ločujejo, ponovno poročajo, živijo življenja, ki niso vedno v skladu s katoliškim naukom, pa so vseeno verniki, ljudje. Zakaj bi jih zavračali?
- Hkrati me zanima, kakšno je vaše mnenje o interpretaciji (tako denimo v Sloveniji pater Cestnik), da so glavni razlogi za spor drugje, v tem, da papež pod vprašanje postavlja tudi t.i. »strukturne grehe«, torej neenakost in kapitalizem, in da je to nekatere ljudi tudi znotraj cerkve začelo motiti?
- Kakšen je odnos slovenskih duhovnikov do papeža, ki prelamlja s tradicijo? Koliko jih je, kako so vplivni? Sami ste, domnevam, kritično do Vatikana, kaj so glavni vzroki?
Zahvaljujem se Vam za nekaj besed in misli.
Prijazen pozdrav
Jure Trampuš, Mladina
(041) 324 659
